Spominska soba Ivana Selana
V Komendi, na Glavarjevi cesti 104, je na ogled spominska soba, zagotovo najbolj prepoznavnega slovenskega kartografa 20. stoletja – Ivana Selana. V spominski sobi so zbrani primerki njegovih kart in njegov kartografski pribor.
Ivan Selan se je rodil leta 1902 v Savljah pri Ljubljani, pri štirinajstih letih pa se je preselil v Suhadole v Komendi, kjer je živel do smrti leta 1981.
Zaradi izjemne nadarjenosti za risanje, rečne spretnosti in tudi bogatega geografskega znanja je pretežno kot samouk dozorel v vrhunskega kartografa, ki je vse karte izdeloval v domačem ateljeju. Prva naročila za karte in druge grafične izdelke je dobil že pri šestnajstih letih. Po vrnitvi iz vojske leta 1928 je bil na sodišču oproščen obtožbe, da je ponarejal denar, vendar je bil v začetku 30. let zaprt zaradi podobnega prestopka. V letih 1929-1930 se je izpopolnjeval na vojaškem geografskem inštitutu v Beogradu. Po vrnitvi v Slovenijo je izdelal maketi Kamnika (1931) in Kranja (1933) ter razne zgodovinske, vinogradniške, reliefne, prometne, turistične in splošno geografske zemljevide. Ukvarjal se je tudi z načrtovanjem okenskih mrež, raznih okraskov in vezenin. Med 2. svetovno vojno je z zemljevidi oskrboval partizane, bil dvakrat zaprt v Begunjah na Gorenjskem in interniran v Salzburgu, kjer je delal kot tehnični risar v uradu za železniške novogradnje. Po vojni je bil zaradi pomoči partizanom odlikovan z Redom zaslug za narod. V času po 2. svetovni vojni se je v celoti posvetil izdelovanju zemljevidov, v tem času je opravil svoje najpomembnejše kartografsko delo. Selanovi zemljevidi in perspektivne reliefne karte, pri katerih sta kot slikarja sodelovala Anton Rojc iz Pšate pri Dragomlju in Ludvik Juhant, Žgajnarjev iz Komendske Dobrave, niso le izredno natančni in vsebinsko bogati, temveč so tudi zelo lepo izdelani.
Selan je tematske zemljevide risal ročno, s preprostim orodjem, ki si ga je izdelal sam. Izumil je 48 tipov pisav, poseben način senčenja in izpopolnil kartografska orodja. Bil je samouk svetovnega slovesa. Njegovo zadnje kartografsko delo je bil stenski zemljevid Slovenije, ki ga je po njegovi smrti dokončal dr. Marko Žerovnik.
Njegove rojstne hiše v Suhadolah žal ni več, a po zaslugi dr. Marka Žerovnika, ki je uredil spominsko sobo in napisal tudi monografijo z naslovom »Ivan Selan, od ponarejanja denarja do slavnega kartografa«, spomin na tega mojstra kartografije ne bo pozabljen.
Dr. Marko Žerovnik je v decembru 2017 vso opremo kartografa Ivana Selana, ki je na ogled v spominski sobi, podaril Občini Komenda, ki je s tem neprecenljivim darilom bogatejša za pomembno gradivo svojega rojaka Ivana Selana iz Suhadol.
Zgodovino Komende so v preteklosti oblikovala in zaznamovala nekatera bolj in manj znana, pomembna in zaslužna imena. Med njimi je bil tudi župnik in zaslužni dekan Viktorijan Demšar.
Viktorijan Demšar (1904 – 1992) je bil župnijski upravitelj v Komendi od leta 1946 do 1967, nato župnik do 1975. Poleg naprednega pastoralnega dela in skrbi za obnovo cerkva in cerkvenih stavb v komendski župniji je posvečal veliko življenjskih sil in talentov preučevanju Petra Pavla Glavarja in s številnimi objavljenimi prispevki (v Novi poti, Slovenskemu čebelarju, Koledarju Mohorjeve družbe iz Celja, Glasniku Slovenskega duhovniškega društva, Družini, Kroniki…) temeljitejšemu seznanjanju slovenske javnosti z njim. Glavarja je s tem hotel v duhovnikom nenaklonjenih časih po drugi svetovni vojni prikazati v pravi luči: kako je med ljudmi deloval v verskem, prosvetnem, dobrodelnem in gospodarskem pogledu. Leta 1991 je pri Mohorjevi družbi v Celju izšla knjiga Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja; dobršen del zavzemajo Demšarjevi članki o tem duhovniku. Prizadeval si je za ohranitev Glavarjeve knjižnice v prvotni stavbi, zopet dobil v cerkvene roke podržavljeno kaplanijo, pridobil arhitekta Jožeta Plečnika, da je naredil načrte za nov tabernakelj za župnijsko cerkev v Komendi (leta 1956), arhitekta Janeza Valentinčiča pa za načrte za novo krstilnico (leta 1959) in veroučno učilnico (leta 1970). Pri vodenju župnije se je veliko zgledoval prav po Petru Pavlu Glavarju. Kartografa Ivana Selana iz Suhadole je pridobil, da je zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov pri pouku verouka v letih po drugi svetovni vojni narisal zemljevid Palestine.
Demšar je za svoje delo dobil več priznanj, kot prvi od Zveze čebelarskih društev Slovenije odlikovanje Petra Pavla Glavarja – najvišje priznanje za zasluge na področju čebelarstva, Cerkev pa ga je odlikovala z naslovom zaslužnega dekana. Komenda se je, na pobudo g. Marka Zadrgala, z odprtjem spominske sobe v mesecu marcu 2017 poklonila velikemu možu, ki se je za časa bivanja še posebej posvečal delu in poti vzornika Petra Pavla Glavarja.
Ogled je možen po predhodnem dogovoru.
Kontakt: 051 688 705 - Turistično društvo Komenda