Mokrišča so pomembna za ohranjanje narave in za človeka samega. Nudijo nam številne tako imenovane ekosistemske storitve, z drugimi besedami brezplačne storitve narave. Prestavljamo si jih lahko kot ogromno gobo, ki se namoči v času padavin, shranjeno vodo pa potem počasi oddaja v okolico, ko padavin ni. Ta lastnost jim daje vlogo naravnih zadrževalnikov vode, ki preprečujejo prehitro odtekanje vode in s tem poplave, v času suše pa s shranjeno vodo napajajo tla v soseščini in tako blažijo posledice suše. Mokrišča so nepogrešljiva tudi pri zagotavljanju čiste pitne vode. Vodo v času zadrževanja namreč temeljito očistijo, saj delujejo kot naravna čistilna naprava. Pri tem ima ključno vlogo združba vseh organizmov, ki tam živijo, od rastlin in živali do nevidnih bakterij in gliv. Vsaka skupina ima svojo vlogo pri tem in je nepogrešljiva za dobro delovanje ekosistema. Seveda njihova čistilna sposobnost ni neomejena, zato moramo za čiščenje odplak poskrbeti tudi sami. Ker so vrste mokrišč praviloma specialisti, ki živijo le na mokriščih in še to ne vse vrste na vseh mokriščih, so mnoge redke in ogrožene. Tudi mokrišča se med seboj razlikujejo in tako poznamo visoka, nizka in prehodna barja, mokrotne travnike, močvirne in poplavne gozdove in še kaj bi se našlo. In prav vsako je posebno s svojimi organizmi in lastnostmi.

Mokrišča so v krajini praviloma malo zastopana, zato je toliko pomembnejše ohranjanje vsakega posebej. Če se ob tem poznamo še dejstvo, da smo na svetu v zadnjih 300 letih uničili že 87 % vseh mokrišč, je skrajni čas, da se zavemo njihovega pomena in še ohranjena zavarujemo. Nekaj ohranjenih mokrišč je tudi v občini Trzin. Ohranila so se ob vznožju Dobenega in na Blatnicah. To so ostanki nekdaj obsežnejših mokrišč, ki pa v sebi skrivajo pravo zakladnico ogroženih vrst. 

Z ohranjanjem ostankov mokrišč prispevamo k ohranjanju redkih rastlin in živali ter za nagrado dobimo ekosistemske storitve, ki nam jih ti ogroženi ekosistemi ponujajo brezplačno. Čeprav morda ob sprehajanju po mokriščih ne uživamo, saj imamo hitro mokre čevlje in smo popikani od komarjev, se moramo zavedati, da mokrišča niso ničvreden svet, ampak blagodejno vplivajo na širšo okolico in prispevajo k našemu kakovostnejšem življenju. Zato je njihovo varstvo izjemnega pomena za nas vse.

Foto: Metka Pravst

Občina Trzin je eden od petih partnerjev evropskega projekta Marja – Mala barja, v okviru katerega smo izboljšali stanje bazičnih nizkih in prehodnih barij v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. 

Za usmerjanje obiska in prikaz naravovarstveno urejenih površin smo po obstoječih gozdnih poteh ob trim stezi v Mlakah postavili pet interpretacijskih točk ter uredili razgledni leseni podest kot nizko opazovalnico. Na učni poti se obiskovalci seznanijo s pomenom ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst značilnih za mokrišča ter primerni rabi mokrišč. Učna pot se začne pri mostičku pred peščenim parkiriščem ob Gostilni Trzinka. Na betonski ograji mostička na levi strani je prva informativna tabla, ki nam s pomočjo zgodovinskih zračnih posnetkov, da občutek o tem, koliko mokrišč smo v Trzinu v preteklosti že izgubili. Na pot nas povabi ogrožen, redek in zavarovan kačji pastir veliki studenčar. Sledimo mu po zelenih okroglih markacijah, ki so pritrjene na drevesa na naravi prijazen način. Markirana pot skozi gozd nas pripelje do štirih interpretacijskih točk delno v gozdu delno na robu mokrišča, na lesenem razgledišču.

Na prvi točki preko ilustracij spoznamo štiri značilne rastlinske vrste mokrišč s sestavljanjem ploskev kock na vrtljivi palčki. Sledijo štiri bivališča z ilustracijami značilnih živalskih vrst na tem območju, kjer obiskovalci spoznavajo živali na čutno zaznavni način in z reševanjem enostavnih izzivov. Na lesenem razgledišču sta dve obvestilni tabli, kjer se vrste značilne za mokrišča preko pogovora v strip tehniki navdušujejo nad njihovim obnovljenim življenjskim prostorom. Sledi še četrta obvestilna tabla, kjer obiskovalec preko ljubkih ilustracij in preko stripa spozna, na kakšne načine lahko vsak od nas postane dober sosed narave. Z interpretacijskimi vsebinami smo želeli preko zaznave s čutili in s prijetnimi, nežinimi ilustracijami naše sokrajanke akademske slikarke Polone Lovšin obiskovalcem približati rastlinske in živalske vrste mokrišč.

Mokrišča so občutljivi življenjski prostori, z nepremišljeno hojo in teptanjem šotnega mahu lahko za vedno uničimo redka in ogrožena rastišča zavarovanih vrst, zato jih občudujemo z razgledišča.

Povabilo na Učno pot Mlake velja! Upamo, da bo postala priljubljena naravoslovna točka, kjer bomo razvijali spoštljiv odnos do narave. Pri snovanju smo imeli v mislih predvsem naše najmlajše, ki se vsakodnevno iz vrtca podajo na sprehod in radovedno raziskujejo naravo v domačem okolju. Razgledišče nam omogoča neposreden stik z mokriščem in njegovimi prebivalci, z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Vsak od nas lahko tukaj najde nekaj miru, da v tišini prisluhne različnim zvokom, začuti vonj mokrišč, opazuje živahnost narave ali pa samo zapre oči in sprejema vse, kar je. Dovolite si biti prisotni tukaj in zdaj, tudi človek je del narave.

Kontakt: 01 564 45 44 - Občina Trzin